Parkirali smo na parkirišču, slabo uro hoda do koče Bertahitte. Od koče smo se po zelo zahtevni nemarkirani poti po severovzhodnem grebenu odpravili proti našemu zastavljenemu cilju. Že na začetku poti je nekaj opozorilnih tabel z napisom, da to ni sprehajalna pot. Po slabe pol ure vzpona skozi ruševje smo prišli do najbolj zahtevnega dela, kjer sva z Romanom napeljala vrvno ograjo. Udeleženci so s pomočjo vrvne ograje brez večjih težav preplezali ta del poti. Od tu naprej nas je pot vodila delno po strmem melišču, večji del pa po skrotastem grebenu, na katerem zaradi velike strmine previdnost ni bila odveč. Najprej smo prispeli do prvega vrha na višini cca 2100 m, na katerem stoji križ, tu strmina popusti, do vrha smo potrebovali le še dobrih 5 minut. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, tako da smo na vrhu kar nekaj časa postali, nato pa smo se po drugi markirani nezahtevni poti začeli vračati proti našemu izhodišču. Pot nas je zopet vodila mimo koče Bertahitte, kjer smo naredili malo večji postanek, podelili nekaj misli o vzponu ob pogledu na Kepo.
Zapisal : Franci Tavčar
Fotografije prispevala: Franci Tavčar in Roman Jelenc
|
Dobrodošli na spletni strani Planinskega društva Škofja Loka. Naše planinsko društvo je naslednik podružnice slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja 1907. leta za škofjeloški sodni okraj s sedežem v Selcih. 12. maja 1929. leta je bil sedež podružnice s sklepom obcnega zbora tudi formalno prenesen v Škofjo Loko.
KEPA (2143 m)
