Pohoda se je udeležilo 16 pohodnic in pohodnikov, pod budnim očesom Slavka in Marte Bašelj. Kukavičevke na poti je predstavila Bernarda Debeljak, upokojena učiteljica biologije in članica VGN PD Škofja Loka. Pot iz Crngroba do Planice ponuja biotsko pestrost, le opazovati je potrebno.
Nekaj pohodnikov se je peš odpravilo že iz Škofje Loke do Crngroba. Zbrali smo se na parkirišču pod cerkvijo v Crngrobu. Pot nas je vodila mimo cerkve v mešan gozd. Pohodnike sem seznanila, da bo pohod namenjen iskanju, opazovanju in spoznavanju kukavičevk, ki so ogrožene in zavarovane rastline ter so uvrščene na Rdeči seznam. Pomembno je izobraževanje o pomenu varovanja narave.
Dolgolistna naglavka je že odcvetela, zato smo videli le njene plodove, v katerih so zorela semena. Rjave gnezdovnice smo videli na več lokacijah. Jajčastolistni muhovnik je zelen in smo ga prepoznali po značilnem socvetju.
Dvolistni vimenjak z belimi cvetovi v socvetju je bil v nižjih legah že odcvetel, višje v hribu smo srečali rastline z malimi nežnimi cvetovi.
Ob poti skozi gozd smo opazovali najlepšo slovenko kukavičevko – rdečo naglavko.
Po poti so se pohodniki družili in pogovarjali. Pot se je večkrat vzpela in poravnala, tako, da nam ni bilo dolgčas.
Ob izviru vode pod sedlom smo opazovali še necvetočo kratkolistno močvirnico, ki bo cvetela čez mesec dni.
Navduševale so nas prstaste kukavičevke ob poti proti Lavtarskem vrhu, ki so jih na mojo prošnjo kosci Komunale Kranj pustili, da prispevajo k ohranjanju življenjskega okolja kukavičevk.
Razžalostil nas je pogled na pokošeni travnik ob spomeniku NOB, kjer je pred tednom dni cvetelo vsaj 100 različnih vrst prstastih kukavic in skoraj 200 dolgolistnih naglavk. Tu ima navadni kukovičnik edino rastišče, a žal ga letos nismo videli, ker so travnik prezgodaj pokosili. Varovati bi morali biotop – okolje, kjer uspevajo redke in ogrožene rastline. Travnike bi morali pustiti, da rastline odcvetijo in tvorijo semena. Mislim, da so ljudje premalo osveščeni in zato jih je potrebno izobraževati, da ohranimo pestrost in raznolikost flore in favne.
Nadaljevali smo pot od spomenika proti vasi Planica, kjer smo nad potjo opazovali zeleni vimenjak.
Mino vasi Planica smo se podali še do cerkve na vrh Planice. Na cvetočem travniku pod potjo smo opazovali piramidasti pilovec v živahni rdeči barvi.
Vrnili smo se nazaj v vas, kjer smo si ogledali še razstavo o kukavičevkah.
Na kmetiji Pr Brčnk smo si privoščili zasluženo malico, pripravila sta jo lastnika kmetije. Posebej dišeča in okusna je bila ocvirkova potica. Sladkosnedi smo si privoščili domač flancat ali jabolčni zavitek, ki se je kar topil v ustih. Privoščili smo si prijateljski klepet. Po malici smo se zahvalili gostiteljem s kmetije in se odpravili nazaj v dolino.
Pohod je potekal v prijetnem vzdušju in se je tudi uspešno končal.
Zapisala: Bernarda Debeljak
Fotografije prispevala: Marta Bašelj
|
Dobrodošli na spletni strani Planinskega društva Škofja Loka. Naše planinsko društvo je naslednik podružnice slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja 1907. leta za škofjeloški sodni okraj s sedežem v Selcih. 12. maja 1929. leta je bil sedež podružnice s sklepom obcnega zbora tudi formalno prenesen v Škofjo Loko.
KUKAVIČEVKE OD CRNGROBA DO PLANICE
